Cass se spopada z občutkom krivde, ker ni naredila ničesar, da bi morda lahko rešila življenje. V nevihtni noči se je vozila domov po podeželski gozdni poti, ko je na robu ceste zagledala avto, v njem pa žensko, ki sicer ni dajala znakov, da potrebuje pomoč. Toda naslednji dan so prav to žensko našli umorjeno. Cass skuša pregnati misli na zločin: kaj pa bi v resnici sploh lahko naredila na nevarni cesti sredi nevihte? Njen mož bi pobesnel, če bi izvedel, da je prelomila obljubo in se domov pripeljala po bližnjici. In po vsej verjetnosti bi se tudi njej kaj zgodilo, če bi stopila iz avta. Toda od tega dogodka jo spomin začne puščati na cedilu: pozabi, kje je pustila avto, ali je vzela tablete, kakšna je koda za alarm v hiši, zakaj je naročila otroški voziček, če pa sploh ni noseča. Edino, česar ne more pozabiti, je tista ženska, ki bi jo morda lahko rešila. Pa tudi nenehni telefonski klici, ko na drugi strani vlada tišina. In občutek, da jo nekdo opazuje … Je to res morilec ali pa ji možgani ne delujejo več, kot je treba?